MUSKA Maj 2002; COLLETTIVO LEON: Astolfo Sulla
Luna
Nenavadna in nadvse simpatična plošča se je znašla v mojem
predvajalniku kompaktnih plošč s posredovanjem Zlatka Kaučiča, ki je član
Levjega kolektiva, v tem primeru petčlanske zasedbe italijanskih jazzistov in
improvizatorjev, med katerimi nekatere tudi mi dobro poznamo kot člane različnih
Kaučičeviz zasedb. Levji kolektiv se je najbolj proslavil s tem, da je lani v
petih oddajah italijanske TV 5 sodeloval s slovitim Vittoriom Gasmanom. A na plošči
ga najdemo v precej drugačni vlogi.
Astolfo sulla Luna je "jazz-event" z izvirno glasbo sopranskega
saksofonista Antonia Morangola in kontrabasista Roberta Bartolija v desetih
slikah, ki jih je navdihnila osebnost plemenitega viteza Astolfa iz epske
pesnitve Besneči Orlando italijanskega renesančnega pesnika Ludovica Ariosta
(1474-1533). Zgodba tega epa temelji na bojih med kristjani pod vodstvom Karla
Velikega in Saraceni, potrebno napetost pa mu dajeta Ljubezenski zgodbi med
nasprotniki.
Posamezne slike uvajajo verzi iz Besnečega Orlanda v stari italijanščini, ki
jih v slogu trubadurske lirike odlično recitira Francesco Lanza, nato pa
sledijo glasbene interpretacije, ki so, če sem prav razbral, v temeljnih
smernicah avtorjev pravzaprav precej svobodne. Kljub temu (ali pa morda
prav zato) je glasba odličen primer zvočno razgibane in melodične italijanske
improvizacije, ki jo je pravi užitek poslušati. Pogosto se namreč zdi, da je
zasedba mnogo številčnejša, kot je v resnici, prav vsi nastopajoči - od
omenjenih avtorjev glasbe do trobentača Marca Tamburijija, basovskega
klarinetista Achilleja Succija in tolkalca Zlatka Kaučiča - dobijo priložnost
za kratke solistične parte, čeprav se zdi, da je glasba najmočnejša in
najbolj prepričljiva v kolektivni igri, ko pridejo najbolj do izraza
kontrastni zvoki obeh pihal in trobente na čvrsti poglagi ritem sekcije.
Žal je tako, da tudi v jazzovsko mnogo bolj osveščeni in razviti Italiji to
ni projekt, ki bi zlahka našel zalošžnika, zato so se glasbeniki odločili
posnetke , ki so nastali leta 1999 v bolonjskem studiju, izdati kar v samozaložbi.
Tako so pozabi iztrgali delček lastne ustvarjalnosti, ki bo nekoč morebiti
vendarle naletela na več razumevanja podjetnosti. Obojega si vsekakor zasluži.
(Jure Potokar)
|