ZLATKO KAUČIČ - Drums & Percussions




	WWW.JAZZETNA.COM 17. april 2018; Kombo B: Rock Mi Monk Obujanje repertoarja ameriškega pianista, skladatelja in začetnika bebopa Theloniousa Monka. EMednarodno priznani bobnar, tolkalec, pedagog, lahko bi rekli tudi večni iskalec, Zlatko Kaučič, ki letos praznuje četrto desetletje delovanja, se je v začetku devetdesetih po večletnem koncertiranju v tujini vrnil v Slovenijo. Na pobudo Boleslava Simonitija je kakšno desetletje kasneje vzniknilo društvo Zvočni Izviri, ki je skozi vsa ta leta postalo prava kalilnica številnih mladih glasbenikov. Na ta način in z željo po preizkušanju v improvizaciji ter medsebojni komunikaciji so vzniknili sestavi Kombo. Rock Mi Monk je rezultat enega od njih, Komba B, obeležuje pa petnajstletnico delovanja društva. Zasedbo sestavljajo Jan Jarni in Peter Kastrin na električni kitari ter efektih, Matjaz Bajc na kontrabasu in električnem basu, Jure Boršič na altovskem saksofonu ter Tomi Novak in Robi Erzetič na bobnih, medtem ko sta jim Žiga Ipavec ter Urban Kušar pridala še tolkala, slednji celo kraški kamen. Kot gost sodeluje saksofonist Boštjan Simon, vloga vodje pa je seveda pripadla Zlatku Kaučiču. Sicer se ta projekt od prejšnjih razlikuje v tem, da mladi glasbeniki ne izvajajo avtorskega repertoarja, temveč klasičen repertoar ameriškega jazzovskega pianista, skladatelja in začetnika bebopa Theloniousa Monka, s čimer so obeležili stoletnico njegovega rojstva. Album, posnet v Kulturnem domu Nova Gorica, zajema šest kompozicij, pri čemer je zanimivo, da so jih pet dokaj oklestili, medtem ko je uvodna Skippy Sute razširjena na več kot pol ure trajajoče muziciranje, v katerem kot raziskovalci v prvi plan stopijo predvsem kitari, saksofon in sintetizirani efekti. Ti prekinjajo surove, punkovsko obarvane glasbene energije, na nek način kaotično vpete v liričnost osnovne melodike, pri tem pa prevladujeta spontanost in individualističen pristop. Vendar le površno, kajti zelo hitro postane jasno, da je navidezni nered pravzaprav posledica premišljenosti, ki jo na živih nastopih dopolnjuje še video projekcija, zaradi česar Rock Mi Monk zlahka obravnavamo ne le kot večžanrski, marveč tudi interdisciplinarni projekt. Na plošči se ta omejuje le na Monkov nagovor, vključen na pričetku in koncu že omenjene kompozicije. Sicer Kombo B ponuja precej zgoščeno glasbeno dogajanje, ki daje vtis trajanja vse v večnost, vendar nas nazadnje preseneti, saj nenadoma obnemi. Kar je nekoliko nepričakovano, čeprav nam glasbeniki večkrat postrežejo z izstopi iz osrednjih linij. Vse našteto le še dodatno poudari, v kolikšni meri se pravzaprav instrumentalisti medsebojno ujemajo in na kakšne načine obvladujejo instrumente. Ta izdaja ima tako več vrednosti: ena izmed njih je gotovo dokumentarna, saj izjemnega glasbenika obravnava s svežim pristopom, medtem ko je druga, povsem enakovredna, piljenje repertoarja do točke, v kateri se dovršenost sreča s spontanostjo. (Nina Novak) WWW.JAZZITIS.COM Nov 18, 2017; Monk performers En este hilo se puede comprobar que son cientos los músicos que versionan composiciones de Thelonious Monk, todos aportan rasgos de su personalidad musical, unos con más fortuna que otros, pero la inmensa mayoría no sorprenden. Son pocos los casos que sorprenden con su manera de trabajar el material monkiano. Este es el caso del magnifico disco del gran Wadada Leo Smith que menciona Tempsdejazz en el post anterior, y también el que ha grabado en otra dirección el Kombo B, que es un conjunto formado y conducido por el baterista, compositor y ensenante esloveno Zlatka Kaucica con ocho jóvenes músicos de la escuela de música que fundó el propio Kaucica hace diez anos en Nova Gorica (Eslovenia). Saxos, guitarras, bajo, baterías, percusiones, sintetizador… no hay piano. Abre el disco una larga suite de 34 minutos que empieza y acaba con un poderoso Skippy, y en medio un desarrollo con referencias a otras composiciones de Monk en el que suceden muchas cosas, con fases abstractas de tradición freejazz, otras de silencio minimalista, otras con swing y otras de robusto jazz-rock. El disco sigue con In Walked Bud, Bemsha Swing, Green Chimney y Well You Needn’t, todo con un tratamiento de jazz-rock desacomplejado y de carácter progresivo, y cierran con un ‘Round About Midnight de ambiente dub oscuro. Una visión original y sorprendente de la música de Monk, de alguna manera me ha hecho recordar aquellos imperdibles Well You Needn’t y Epistrophy que grabaron los visionarios Lounge Lizards de John Lurie en su primer disco, hace ya unos 35 anos. (Tocho) WWW.JAZZCONVENTION.NET 03 Dicembre 2017; Kombo B - Rock Mi Monk Il 2017 e stato un anno di ricorrenze secolari. Su tutte, sono state particolarmente celebrate la registrazione del primo disco di jazz e la nascita di alcune figure fondamentali come Ella Fitzgerald, Dizzy Gillespie e Thelonious Monk. Zlatko Kaucic alla guida del Kombo B propone una rilettura elettrica e rock-oriented del repertorio di Monk, una possibilita di unire linguaggi e suoni diversi sul filo delle melodie composte e rese immortali dal pianista statunitense. La storia centenaria del jazz - una storia che supera di gran lunga la cifra tonda e affonda le sue radici quanto meno negli ultimi anni del diciannovesimo secolo - rende abbastanza facile pensare che sia stato suonato, sentito e riprodotto quasi tutto. Se poi aggiungiamo la quantita di progetti dedicati a Monk, anche prima del centenario, e se consideriamo che anche la storia del rock si snoda da oltre sei decenni, i margini per un'operazione del tutto originale si fanno ancora piu esigui. Eppure, il percorso monkiano architettato dal batterista sloveno - qui in veste di direttore, arrangiatore e compositore - riesce a trovare soluzioni meno scontate e a tracciare un filo capace di incuriosire. Una serie di livelli sonori che si accendono e spengono all'occorrenza fa convivere in maniera incisiva suoni e campionamenti, cellule sonore originali e frasi dei temi di Monk, grammatica rock e stilemi jazzistici. D'altronde, come si accennava anche sopra, il materiale di partenza e stato suonato in migliaia di maniere diverse e si presta tanto alle interpretazioni canoniche quanto agli esperimenti piu radicali grazie alla sua immediata riconoscibilita, ai suoi spigoli vivi e alla intensita, senza tempo e cristallina, delle melodie. Kaucic e il Kombo B non si spaventano del "gia sentito", ne sfruttano, se si vuole, i risultati come punto di partenza e spunto per la propria reinterpretazione. Kaucic opera con molto rispetto nei confronti di Monk: l'impianto dei temi e le atmosfere che li caratterizzano restano sempre riconoscibili e centrali nello sviluppo del disco. La liberta espressiva del batterista viene utilizzata qui in una chiave diversa, come monito a non adagiarsi sui vari clichés musicali - tanto quelli tradizionali, quanto quelli delle avanguardie - e a tenere quanto meno una prospettiva personale nell'approccio ai brani. E, in questo modo, il Kombo riesce a non rimanere vittima delle varie insidie legate ad ogni tributo e trova una sua via per elaborare un ritratto atipico e meno rituale del pianista statunitense. (Segui Fabio Ciminiera) **** Kombo B: Rock Me Monk Sazas Records Zlatko Kaučič (comp, leader); Tomi Novak (dr); Žiga Ipavec (dr, perc); Urban Kušar (dr, perc, karstic stone); Matjaž Bajc (elec b); Robi Erzetič (dr); Jure Boršič (as); Peter Kastrin (elec g); Jan Jarni (elec g); Guests: Boštjan Simon (effects chef). March 2017. Around 2001 Zlatko starts to visit a bar-restaurant of Boleslav Simonitij, where he gets in contact with a group of young musicians from Nova Gorica, playing an ambition version of contemporary fusion. This is how Kombo was created. The first album, however, was recorded first in 2005. The band plays a simple music, with plenty of drums, some delicate vocal, and fantastic electric guitar players and the keyboard man. All together it is quite pleasant to listen, although, obviously it does not have the same artistic weight as “Zlati čoln”. Still, there are quite many excellent tracks and moments: I dig the second “The Creative Force”, with amazing guitar solos, and, obviously, “Voit-te-embora-o-papao”, known from “Emotional Playgrounds”, here including Zlatko’s playing a Tunisian horn. Zlatko’s “Kje je roki?” is also great. Kombo had a reincarnation – Kombo B, which recorded “Hramo” in 2014, live in Nova Gorica. It is a nice example of contemporary jazz-rock fusion with very extended drums/percussion section. There is more jazz elements now due to the presence of the brass and wind players. Most of the composition are by Zlatko, with exception of “Srečko lesica”, written together with Jan Jarni. The opening “Dedek Mraz” with a great work of the tenor, and fantastic guitar entries is a perfect illustration of the style of the group. Me, who belongs to the older generation of listeners, have a lot of associations of the jazz-rock groups of the 1970: Santana, If, or Blood, Sweet, and Tears. The phrasing of one of the guitarists, in fact, reminds me very much of playing of Terry Smith from If. The best of the set for me is “Vtrejba” with great parts on alto by Boštjan Simon, and once more incredible guitar work of Jan Jarni and Peter Kastrin. It is a slow track that starts like an early morning hymn, and augments after few minutes to a quite a rapid and energetic theme, followed immediately by a dynamic alto improvisation. I dig also the closing “Joy of Joy!”, with very much extended brass/wind section, and … the joy of joy. It starts also very peacefully and even melancholically, but develops the joyful spirit with a Latin touch, after 3 minutes. The best of the Kombo albums is, however, the latest “Rock Me Monk”. Already the concept is brilliant: to arrange and perform Thelonious “Sphere” Monk’s tunes in a progressive jazz-rock style. The album was recorded in Kulturni dom Nova Gorica on the occasion of the 100th anniversary of Monk’s birth. The music is exquisite in any sense: not only because the compositions are obviously magisterial, but also because the arrangements are original, intelligent, and simply ingenious. The opening “Skippy Suite” starts with a short recordings of Monk’s voice and then is a 34 minutes long variation on “Skippy” and not only. It is a very open tune, full of changes of moods and rhythmic structure, containing fragments of many Monk’s tunes, a fascinating journey through the Monk’s music in a truly outstanding arrangement that mixes contemporary progressive jazz-rock with electronic music, free jazz – you name it. “Skippy Suite” is without doubt the highlight of this album, but the reminding readings of the other 5 Monk’s tunes are also extremely good. The list starts with “In Walked Bud”, with an incredible alto solo. “Bemsha Swing”, in contrast, has truly great guitars’ entries. “Green Chimneys” lasts nearly 7 minutes and has fantastic interplay between drums, percussion, electronic effects, generated by Simon, and wild saxophone sounds. “Well You Needn’t” is also long – it lasts 6 minutes, and is full of great synthesizer, guitar and alto playing. The set closes with “Round Midnight”, as mysterious as always, but this time in a reggae mood – who could ask for more… (MACIEJ LEWENSTIN) WWW.RADIOSTUDENT.SI 17. 10. 2017; 15. OBLETNICA KUD ZVOČNI IZVIRI: ZLATKO KAUČIČ KOMBO V četrtek je naše radovedno napajanje z novimi projekti Zlatka Kaučiča dopolnila še obeležitev njegovega društva in posredno tudi založbe KUD Zvočni izviri. Beseda o dometu Kaučičeve šole in njegovih glasbenih zapisov v sklopu Kuda se je že davno razširila širom Slovenije, seveda pa sega tudi onkraj naše meje. Predvsem z rednimi uspešnimi predstavitvami v živo na festivalih in klubih v sosednji, prav tako improviziranim godbam naklonjeni Italiji, so se Kaučič in njegovi izbranci v sklopu Kombov verjetno že zasidrali v reden repertoar ljubiteljev prosto improviziranih muzik. Mej pa Kaučič očitno ne podira zgolj v mednarodnem dometu, temveč tudi v žanrski prevetritvi, posebnem odprtem tako kolektivnem kot individualnem izobraževanju svojih vajencev ter nenazadnje tudi neprestanem urjenju potencialov in zadajanju izzivov lastnim zmožnostim. Zadnji primer te pohvalne aktivnosti je zabeležil skupaj s Kombom B in reinterpretacijo del Theloniousa Monka, ki so bile nedvomno highlight tokratnega večera v Kinu Šiška, kot so tudi prispevek k enemu najboljših albumov projekta Kombo nasploh. Seveda veliko zaslug za prijetno beleženje obletnice dolgujemo tudi mlajši generaciji Kaučičeve šole Kombu C, ki nas je uvedla v četrtkov večer. Sestavljajo jo Ajk Vremec in Anton Lorenzutti na električnih kitarah, Robi Erzetič in Tomi Novak na bobnih ter Mimi Vremec na električnem basu, katerih starost sega od dvanajst let in pol do zgodnjih dvajsetih. Kljub relativni mladosti so prikazali zavidljive rezultate križišča glasbenega usposabljanja in individualnih rockovskih žanrskih preferenc. Razen mladostniških napak ob vstopanjih v komade, ki so bila gotovo bolj posledica sproščenega sprenevedanja kot kakršnegakoli neznanja, so prikazali čudovit suveren nastop, ki ni zasegel zgolj naše slušne pozornosti, temveč je v gibanje vabil celotno telo. V primeru drugačnega koncertnega prizorišča bi se verjetno večina s stolov nemudoma premaknila direktno pod oder. Je pa res, da v njihovo rockovsko dirjanje ključno posega Kaučičeva dirigentska taktirka, ki vnaša pomembne specifike v zvočno zaporedje in splošno zvočno podobo skladb. V tem pogledu za celostno zaobjetje izkušnja terja podrobno, a vseeno lahkotno spremljanje koncertnega poteka in ne zgolj žurersko predajanje. Med samimi skladbami je Kaučič na račun tako svojih učencev kot naslovov komadov hudomušno povezoval prvi del večera, ki je rahljal morebitno predvideno napetost mladih na odru kot maloštevilne publike. Iz njegovega odnosa do učencev razpoznamo ne zgolj mentorski element, temveč tudi prijateljsko ali morda celo vzgojno figuro. Precej bolj resno pa se je brez pavze odvil drugi del prazničnega večera, to je predstavitev albuma Rock Mi Monk Komba B. Tega sta za ta večer predstavljala bobnarja in tolkalista Urban Kušar in Žiga Ipavec, Peter Kastrin in Jan Jarni na električnih kitarah, Matjaž Bajc na kontrabasu in električnem basu ter Jure Boršič na alt saksofonu. Poseben gost večera, ki se pojavi tudi na albumu, je bil zvočni kuhar Boštjan Simon na saksofonu in efektih. Kombo B je skladbe odigral tako, kot si sledijo na albumu, med njimi pa se zasedba, kljub ploskanju, ki je hotelo poudariti vmesno navdušenje publike, ni ustavljala, temveč je odločno, brez presledkov odigrala koncert. Med samo izvedbo se je na platnu za glasbeniki ravno prav vpadljivo razprostirala projekcija Špele Lutman, ki je temeljila na video posnetkih Monka. Kot na plati so pričeli s spustom nekaj desetsekundnega zvočnega segmenta Monkove skladbe Skippy oziroma Skippy Suite, ki so jo nato v živo z inštrumenti prevzeli člani Komba B. Gre za najbolj atraktivno zvočno izraznost tako na plati kot v živi izvedbi, ki se vije čez reinterpretacijo osnovnih glasbenih tem in se spusti v eksperimentalne močvirnate seanse s poudarki na različnih kombinacijah inštrumentov, te pa spremlja raznoliko elektronsko podlaganje. Bobnarska sekcija je uspešno manevrirala med svojim osnovnim setom in rekviziti za ustvarjanje specifične detajlnosti, kot so koralde, kamen, les in pločevina. Strunska glasbila in trobila so se vključevala s fascinantnimi in večkrat netuzemskimi zvoki, ki jih ne bi pripisali kitari, basu in saksofonu - skratka noise in improvizacija na vrhuncu kreative, ki jo kalijo člani Komba B. Po približno polurni Skippy Suite so si po vrsti sledile še preostale pretežno živahno rockovske skladbe z albuma. Te so pokazale njihovo skupinsko ubranost kot kvaliteto posamičnih glasbenikov z enakovrednimi solažami. Dejavnost na odru je narekovalo Kaučičevo usmerjanje vse do končne dubovske skladbe Round Midnight, med katero je predstavil nastopajoče varovance, ki smo se jim končno lahko poklonili z bučnim odobravanjem. Kljub maloštevinim obiskovalcem je verjeti, da so z zadovoljstvom obeležili 15 let Kuda Zvočni izviri. (BRIGITA GRAČNER) WWW.PRIMORSKE.SI 24. oktober 2017; Čezmejna jazzovska transverzala Od danes pa do sobote bodo Nova Gorica, Sovodnje ob Soči in Goriška brda povezani z jazzom. Transverzalo šestih koncertov Oktober Jazz drevi ob 20.30 začenjajo trije odlični raziskovalci sodobne evropske glasbene scene: Eivind Aarset, Michele Rabbia in Gianluca Petrella bodo nastopili na vinogradniški kmetiji Grad Rublje na Gornjem vrhu pri Sovodnjah. Oktober Jazz pripravljajo v Kulturnem domu Nova Gorica, z njim pa postavljajo piko na i razgibani festivalski jeseni, v kateri so pripravili zborovski festival Zbogom orožje, pozdravljena pesem in Flores Musicae, festival renesančne glasbe. Ob nocojšnjem koncertu jih bo Oktober Jazz do sobote poslušalcem ponudil še pet. Organizatorji napovedujejo vrhunec že jutri zvečer, ko bosta odru Male dvorane nastopili glasbeno-instrumentalni zasedbi Kombo B in Kombo C pod umetniškim vodstvom bobnarja, tolkalca, skladatelja in mentorja pedagoga Zlatka Kaučiča. Na jutrišnjem koncertu bodo namreč ob 15-letnici delovanja Kulturno-umetniškega društva Zvočni izviri predstavili projekt in novo zgoščenko Rock mi monk. V četrtek ob 20.15 pa na oder Male dvorane prihaja trobentač Igor Matković. Z izvrstnimi glasbeniki - pianistom Mirkom Lazarjem, kitaristom Janijem Modrom, kontrabasistom Joštom Drašlerjem in bobnarjem Bojanom Krhlankom - bo predstavil novo ploščo State od ku. Petkov večer bo v znamenju “muzike iz mediteranskih, panonskih in balkanskih pokrajin”. V Malo dvorano novogoriškega Kulturnega doma v soorganizaciji z društvom Terzo Teatro iz Gorice prihajata Klarisa Jovanović in njena spremljevalna skupina Della Segodba, v kateri muzicirajo kitarist, saksofonist in flavtist Vasko Atanasovski, kontrabastist Nino de Gleria in tolkalec Marjan Stanić. Sobota bo v znamenju dveh koncertov: v Kulturnem domu Nova Gorica bo ob 11. uri poklon Donu Cherryju, enemu največjih free jazz glasbenikov 20. stoletja, ki ga pripravila zasedba Cristiano Calcagnile Ensemble, v Vili Vipolže v Brdih pa bo nastopila dansko-ameriška zasedba Jakob Bro feat. Thomas Morgan&Joey Baron. Ta koncert v Kulturnem domu Nova Gorica pripravljajo v sodelovanju z društvom Controtempo iz Krmina in festivalom Jazz&Wine of Peace. (METKA SULIČ) WWW.PRIMORSKE.SI 27. oktober 2017; Odličen jazz od Amerike do Goriške Kulturnem domu Nova Gorica sta zasedbi Kombo B in C predstavili Rock mi Monk, nov projekt kulturnega umetniškega društva Zvočni izviri. Nastop je sodil v jesensko jazzovsko ponudbo Oktober jazz Kulturnega doma Nova Gorica, ki kot aktivni partner Društva Controtempo iz Krmina koncertni niz že več let uspešno organizira sočasno s Festivalom Jazz&Wine of Peace in skrbi za izvedbo nekaterih njihovih koncertov na slovenskih tleh. Kulturno umetniško društvo Zvočni izviri, ki ga glasbeno usmerja Zlatko Kaučič, je projekt in izdajo zgoščenke Rock mi Monk pripravilo ob 15-letnici delovanja. V Zvočnih izvirih so se v tem času izoblikovale tri zasedbe. Člani Komba A danes nadaljujejo svoje glasbene poti v drugih profesionalnih zasedbah, Kombo B predstavlja zadnjo fazo šole Zlatka Kaučič, Kombo C pa združuje novo glasbeno moč, ki prihaja zlasti z Goriškega. nenavadnimi zvočnimi slikami, njihova glasbena angažiranost pa kaže, da se na Goriškem kali veliko dobrih mladih jazzistov. Koncert, posvečen Theloniousu Monku (1917-1982), je začel Kombo C v še razmeroma uokvirjenih žanrih jazzovske zvočne pojavnosti. Njegovo izvajanje se je omejilo na zaokrožene sheme, ki so nujne za razumevanje koncepta jazza in osvajanja osnovnih izvajalskih tehnik. Te omogočajo osvoboditev od ustaljenih glasbenih obrazcev in predstavljajo korak k razumevanju nastajanja jazza ter njegovega elementarnega segmenta, improvizacije. Kombo C je pokazal dobro uigranost, predvsem pa iskreno in doživeto igro. Prehojena glasbena pot, po kateri je šel umetniški vodja Zvočnih izvirov Zlatko Kaučič, se je zrcalila na koncertu. Začel se je s fusion jazzom in zaključil z izvirno, samosvojo glasbeno izraznostjo. nenavadnimi zvočnimi slikami, njihova glasbena angažiranost pa kaže, da se na Goriškem kali veliko dobrih mladih jazzistov. Kombo B, ki ga sestavljajo dobro uigrani mladi jazzisti, je prestopil žanrske meje in stopil na pot k eksperimentiranju. Kot poseben gost se je zasedbi pridružil saksofonist Boštjan Simon, znan po izvrstnem elektroakustičnem znanju in ustvarjanju. Izvajalske spretnosti članov Komba B so na stopnji, ko lahko razvijajo Kaučičevo glasbeno vizijo, pri tem pa so prepričljivi, sproščeni in izvirni. Razlog, da so se ob 15-letnici delovanja poklonili ustvarjanju Theloniousa Monka, pa ni samo 100. obletnica rojstva tega izjemnega ameriškega glasbenika, ki bi ga praznoval 10. oktobra, ampak preprosto dejstvo, da sledijo njegovim idejam: biti edinstven, drzen, provokativen, ustvarjati novo, drugačno, sveže. Glasbeni performans je spremljala tudi projekcija, ki jo je pripravila Špela Lutman in je dopolnjevala dogajanje na odru. Glavni protagonist projekcije pa je seveda Monk. nenavadnimi zvočnimi slikami, njihova glasbena angažiranost pa kaže, da se na Goriškem kali veliko dobrih mladih jazzistov. Šola Zlatka Kaučiča je vnovič pokazala, da je glasba učinkovita spodbuda ustvarjalnosti in razvijanja domišljije. Njegovi Kombo zasedbi sta pripravili glasbeni dogodek, na katerem se je mladinska ustvarjalnost prepletala z bogatim glasbenim vrenjem in nenavadnimi zvočnimi slikami, njihova glasbena angažiranost pa kaže, da se na Goriškem kali veliko dobrih mladih jazzistov. (METKA SULIČ) RADIOSTUDENT.SI 1. 10. 2017; KOMBO B: ROCK MI MONK Redki glasbeniki se lahko primerjajo in pohvalijo s produktivnostjo, kakršno spremljamo z bobnarjem, tolkalcem in ne nazadnje pedagogom Zlatkom Kaučičem. Zavidljivi sadovi njegovega ustvarjanja v mnogih zasedbah so redno beleženi z novimi albumi, Rock Mi Monk projekt s kolektivom Kombo B pa je že vsaj četrta plošča, ki jo v sklopu Kaučičevega opusa obravnavamo v terminih letošnjih Tolp bumov. Nov zvočni izliv mlajše generacije Šole Zlatka Kaučiča je ponovno izdalo društvo Zvočni Izviri, posnet pa je bil s strani zvočnemu toku Komba primerno izkušenega tonskega mojstra Marka Turela v Kulturnem domu Nova Gorica marca letos. Elementi vrline kreativnosti, kakršne z varovanci lastne glasbene šole goji Kaučič, segajo od spodbujanja spontanosti in improvizacije v muziciranju ter poudarjanja čistosti glasbe do individualno prilagojenih tehnik učenja in integracije multidisciplinarnosti. Obe Kaučičevi zasedbi, v katerih dela s svojimi učenci, Kombo A in Kombo B sta seveda izstrelili številne glasbene talente, pa tudi vrsto zvočnih zapisov pretežno avtorske glasbe. Rock Mi Monk je v tem kontekstu izjema, saj obeležuje stoto obletnico rojstva ameriškega jazz pianista, skladatelja in za mnoge začetnika bebopa Theloniousa Monka. Na albumu Kaučič s kolektivom Kombo B odlično rekonstruira šest znanih Monkovih del, med katerimi se seveda znajdejo tudi skladbe, umeščene v reden repertoar jazzovskih standardov. Za zvočno preobrazbo Monkovih kompozicij so poleg Kaučičeve dirigentske taktirke in umetniškega vodstva poskrbeli bobnarji in tolkalci Tomi Novak, Robi Erzetič, Žiga Ipavec in Urban Kušar, Jan Jarni in Peter Kastrin na električnih kitarah, Matjaž Bajc na električnem basu in kontrabasu ter alt saksofonist Jure Boršič. Kot poseben gost pa se tu pojavi še saksofonist Boštjan Simon, na ovitku CD-ja naslovljen kot zvočni kuhar z efekti. Zasedba Kombo B se Monkovih jazzovskih standardov loti z rockovskim in funkijaškim naskokom ali celo punkovsko odločnostjo. Na ta način v same skladbe posežejo z mladostno in raznoliko energičnostjo. Skladbe so v navezavi na opisane komponente snarky puppyjevsko razigrane, z vso elektrifikacijo inštrumentov in efekti pa tudi zvenijo sodobneje. Živahnost in pohitrenost skladb povzroči relativno krajše verzije del glede na originalne izvedbe, očitna razlika pa je seveda tudi odsotnost Monkovega lahkotnega klavirja in s tem logična izpostavitev drugih inštrumentov, na katerih temelji zasedba Komba B. Prvotno bolj barsko jazzovsko zvočenje aranžmajsko opremijo oziroma priredijo za dobrodošlo bendovsko klubsko izvedbo. In Walked Bud se prelevi v pravo glasbeno veseloigro, ki se nadaljuje še v Bemsha Swing, v kateri osnovno temo nosijo saksofon, električna kitara in sintetizatorji z efekti. Pravzaprav gre za inštrumentalno trojico, ki je ob prevzemanju Monkovih melodij skozi večino prirejenih skladb izmenično ali sočasno postavljena v ospredje, ritem sekcija pa ostaja kot primarni motor zasedbe brez samostojnih solaž. Klasično rockovska bendova prodornost se kaže tudi v skladbi Green Chimneys, v kateri se iz pravcatih močvirnatih zvočnih fuzij odločno in točno vračajo nazaj k osnovni temi, po tempu in elektronskih elementih pa ta priredba asociira denimo na komad New Age zasedbe The Comet is Coming ali na glasbo zasedbe The Evil Usses. K že omenjenim skladbam bi lahko pridružili še eno bolj legendarnih Monkovih kompozicij Well You Needn’t, ki se je ni branil prirediti niti Miles Davis. Posebej prijetno nas zasedba preseneti še z različico skladbe Round Midnight, ki v originalu vzpostavi romantično baladno vzdušje, Kombo B pa jo prelevi v dubovsko, uri dneva v naslovu primerno psihedelijo. Zaradi dubovske naravnanosti tu posledično močneje izstopi tudi bobnarsko-basovska naveza. Drzne rekonstrukcije projekta Rock Mi Monk se izkažejo kot ene zanimivejših interpretacij Monkovih standardov, ki še dodatno dokazujejo Kaučičevo dovzetnost in odprtost do multižanrskosti, ki sega onkraj njegovih bolj izpostavljanih jazzovskih, etno ali improvizacijskih del. Hkrati te priredbe tudi dokazujejo, da je klasike mogoče kvalitetno premeščati v številne stilsko-žanrske odklone. Z obravnavo projekta Rock Mi Monk pa se zdaj, proti zaključku, obračamo še k uvodni skladbi Skippy suite, ki v primerjavi z ostalimi, napram originalom krajšimi komadi, štiriminutno Monkovo Skippy razgradi v skoraj 35-minutno seanso. Začetni in končni del te Kombove priredbe zamejujeta naknadno dodana Monkova nagovora k skladbi in polminutni posnetek izvirne izvedbe, ki jo nato Kombo B prevzame z vso eleganco. V tem delu Kaučič svojim varovancem prepusti najbolj svobodno interpretacijo izvirnega dela in prav tako tu do enakovrednega izraza pridejo vsi inštrumenti. Napram ostalim skladbam, v katerih igrata zgolj po dva bobnarska člana Komba, se tu pojavijo vsi našteti tolkalci. Zvočna metamorfoza skladbe Skippy je v tem kontekstu tudi najlepši izraz Kaučičeve metode poučevanja mladih glasbenikov, omenjene že v uvodu oddaje. Kaučič torej ustvarjalce uri v obvladovanju in izkoriščanju celotnega diapazona inštrumentov. V skladbi slišimo tako subtilne, mehke kot tudi hrupne variacije in druge zvočne domislice v stilu denimo italijanskih Inutili. Iz teh se zasedba seveda večkrat vrne k živahni osnovni temi, kot po definiciji predvideva zgradba suite. Retrospektivnega skupka priredb Theloniousa Monka se tako gotovo ne splača zamuditi še v živo. Projekt Rock Mi Monk lahko v bližnji prihodnosti preverite vsaj na priložnost koncerta ob petnajsti obletnici KUDa Zvočni izviri, ki se bo zgodil 11. oktobra v ljubljanskem Kinu Šiška. (BRIGITA GRAČNER)