WWW.RADIOSTUDENT.SI 17. 10. 2017; 15. OBLETNICA KUD ZVOČNI IZVIRI: ZLATKO KAUČIČ KOMBO

V četrtek je naše radovedno napajanje z novimi projekti Zlatka Kaučiča dopolnila še obeležitev njegovega društva in posredno tudi založbe KUD Zvočni izviri. Beseda o dometu Kaučičeve šole in njegovih glasbenih zapisov v sklopu Kuda se je že davno razširila širom Slovenije, seveda pa sega tudi onkraj naše meje. Predvsem z rednimi uspešnimi predstavitvami v živo na festivalih in klubih v sosednji, prav tako improviziranim godbam naklonjeni Italiji, so se Kaučič in njegovi izbranci v sklopu Kombov verjetno že zasidrali v reden repertoar ljubiteljev prosto improviziranih muzik. Mej pa Kaučič očitno ne podira zgolj v mednarodnem dometu, temveč tudi v žanrski prevetritvi, posebnem odprtem tako kolektivnem kot individualnem izobraževanju svojih vajencev ter nenazadnje tudi neprestanem urjenju potencialov in zadajanju izzivov lastnim zmožnostim. Zadnji primer te pohvalne aktivnosti je zabeležil skupaj s Kombom B in reinterpretacijo del Theloniousa Monka, ki so bile nedvomno highlight tokratnega večera v Kinu Šiška, kot so tudi prispevek k enemu najboljših albumov projekta Kombo nasploh.

Seveda veliko zaslug za prijetno beleženje obletnice dolgujemo tudi mlajši generaciji Kaučičeve šole Kombu C, ki nas je uvedla v četrtkov večer. Sestavljajo jo Ajk Vremec in Anton Lorenzutti na električnih kitarah, Robi Erzetič in Tomi Novak na bobnih ter Mimi Vremec na električnem basu, katerih starost sega od dvanajst let in pol do zgodnjih dvajsetih. Kljub relativni mladosti so prikazali zavidljive rezultate križišča glasbenega usposabljanja in individualnih rockovskih žanrskih preferenc. Razen mladostniških napak ob vstopanjih v komade, ki so bila gotovo bolj posledica sproščenega sprenevedanja kot kakršnegakoli neznanja, so prikazali čudovit suveren nastop, ki ni zasegel zgolj naše slušne pozornosti, temveč je v gibanje vabil celotno telo. V primeru drugačnega koncertnega prizorišča bi se verjetno večina s stolov nemudoma premaknila direktno pod oder. Je pa res, da v njihovo rockovsko dirjanje ključno posega Kaučičeva dirigentska taktirka, ki vnaša pomembne specifike v zvočno zaporedje in splošno zvočno podobo skladb. V tem pogledu za celostno zaobjetje izkušnja terja podrobno, a vseeno lahkotno spremljanje koncertnega poteka in ne zgolj žurersko predajanje.

Med samimi skladbami je Kaučič na račun tako svojih učencev kot naslovov komadov hudomušno povezoval prvi del večera, ki je rahljal morebitno predvideno napetost mladih na odru kot maloštevilne publike. Iz njegovega odnosa do učencev razpoznamo ne zgolj mentorski element, temveč tudi prijateljsko ali morda celo vzgojno figuro. Precej bolj resno pa se je brez pavze odvil drugi del prazničnega večera, to je predstavitev albuma Rock Mi Monk Komba B. Tega sta za ta večer predstavljala bobnarja in tolkalista Urban Kušar in Žiga Ipavec, Peter Kastrin in Jan Jarni na električnih kitarah, Matjaž Bajc na kontrabasu in električnem basu ter Jure Boršič na alt saksofonu. Poseben gost večera, ki se pojavi tudi na albumu, je bil zvočni kuhar Boštjan Simon na saksofonu in efektih.

Kombo B je skladbe odigral tako, kot si sledijo na albumu, med njimi pa se zasedba, kljub ploskanju, ki je hotelo poudariti vmesno navdušenje publike, ni ustavljala, temveč je odločno, brez presledkov odigrala koncert. Med samo izvedbo se je na platnu za glasbeniki ravno prav vpadljivo razprostirala projekcija Špele Lutman, ki je temeljila na video posnetkih Monka. Kot na plati so pričeli s spustom nekaj desetsekundnega zvočnega segmenta Monkove skladbe Skippy oziroma Skippy Suite, ki so jo nato v živo z inštrumenti prevzeli člani Komba B. Gre za najbolj atraktivno zvočno izraznost tako na plati kot v živi izvedbi, ki se vije čez reinterpretacijo osnovnih glasbenih tem in se spusti v eksperimentalne močvirnate seanse s poudarki na različnih kombinacijah inštrumentov, te pa spremlja raznoliko elektronsko podlaganje. Bobnarska sekcija je uspešno manevrirala med svojim osnovnim setom in rekviziti za ustvarjanje specifične detajlnosti, kot so koralde, kamen, les in pločevina. Strunska glasbila in trobila so se vključevala s fascinantnimi in večkrat netuzemskimi zvoki, ki jih ne bi pripisali kitari, basu in saksofonu - skratka noise in improvizacija na vrhuncu kreative, ki jo kalijo člani Komba B. Po približno polurni Skippy Suite so si po vrsti sledile še preostale pretežno živahno rockovske skladbe z albuma. Te so pokazale njihovo skupinsko ubranost kot kvaliteto posamičnih glasbenikov z enakovrednimi solažami. Dejavnost na odru je narekovalo Kaučičevo usmerjanje vse do končne dubovske skladbe Round Midnight, med katero je predstavil nastopajoče varovance, ki smo se jim končno lahko poklonili z bučnim odobravanjem. Kljub maloštevinim obiskovalcem je verjeti, da so z zadovoljstvom obeležili 15 let Kuda Zvočni izviri.

(BRIGITA GRAČNER)




WWW.PRIMORSKE.SI 24. oktober 2017; Čezmejna jazzovska transverzala

Od danes pa do sobote bodo Nova Gorica, Sovodnje ob Soči in Goriška brda povezani z jazzom. Transverzalo šestih koncertov Oktober Jazz drevi ob 20.30 začenjajo trije odlični raziskovalci sodobne evropske glasbene scene: Eivind Aarset, Michele Rabbia in Gianluca Petrella bodo nastopili na vinogradniški kmetiji Grad Rublje na Gornjem vrhu pri Sovodnjah.

Oktober Jazz pripravljajo v Kulturnem domu Nova Gorica, z njim pa postavljajo piko na i razgibani festivalski jeseni, v kateri so pripravili zborovski festival Zbogom orožje, pozdravljena pesem in Flores Musicae, festival renesančne glasbe.

Ob nocojšnjem koncertu jih bo Oktober Jazz do sobote poslušalcem ponudil še pet. Organizatorji napovedujejo vrhunec že jutri zvečer, ko bosta odru Male dvorane nastopili glasbeno-instrumentalni zasedbi Kombo B in Kombo C pod umetniškim vodstvom bobnarja, tolkalca, skladatelja in mentorja pedagoga Zlatka Kaučiča. Na jutrišnjem koncertu bodo namreč ob 15-letnici delovanja Kulturno-umetniškega društva Zvočni izviri predstavili projekt in novo zgoščenko Rock mi monk. V četrtek ob 20.15 pa na oder Male dvorane prihaja trobentač Igor Matković. Z izvrstnimi glasbeniki - pianistom Mirkom Lazarjem, kitaristom Janijem Modrom, kontrabasistom Joštom Drašlerjem in bobnarjem Bojanom Krhlankom - bo predstavil novo ploščo State od ku.

Petkov večer bo v znamenju “muzike iz mediteranskih, panonskih in balkanskih pokrajin”. V Malo dvorano novogoriškega Kulturnega doma v soorganizaciji z društvom Terzo Teatro iz Gorice prihajata Klarisa Jovanović in njena spremljevalna skupina Della Segodba, v kateri muzicirajo kitarist, saksofonist in flavtist Vasko Atanasovski, kontrabastist Nino de Gleria in tolkalec Marjan Stanić.

Sobota bo v znamenju dveh koncertov: v Kulturnem domu Nova Gorica bo ob 11. uri poklon Donu Cherryju, enemu največjih free jazz glasbenikov 20. stoletja, ki ga pripravila zasedba Cristiano Calcagnile Ensemble, v Vili Vipolže v Brdih pa bo nastopila dansko-ameriška zasedba Jakob Bro feat. Thomas Morgan&Joey Baron. Ta koncert v Kulturnem domu Nova Gorica pripravljajo v sodelovanju z društvom Controtempo iz Krmina in festivalom Jazz&Wine of Peace.

(METKA SULIČ)




WWW.PRIMORSKE.SI 27. oktober 2017; Odličen jazz od Amerike do Goriške

Kulturnem domu Nova Gorica sta zasedbi Kombo B in C predstavili Rock mi Monk, nov projekt kulturnega umetniškega društva Zvočni izviri. Nastop je sodil v jesensko jazzovsko ponudbo Oktober jazz Kulturnega doma Nova Gorica, ki kot aktivni partner Društva Controtempo iz Krmina koncertni niz že več let uspešno organizira sočasno s Festivalom Jazz&Wine of Peace in skrbi za izvedbo nekaterih njihovih koncertov na slovenskih tleh.

Kulturno umetniško društvo Zvočni izviri, ki ga glasbeno usmerja Zlatko Kaučič, je projekt in izdajo zgoščenke Rock mi Monk pripravilo ob 15-letnici delovanja. V Zvočnih izvirih so se v tem času izoblikovale tri zasedbe. Člani Komba A danes nadaljujejo svoje glasbene poti v drugih profesionalnih zasedbah, Kombo B predstavlja zadnjo fazo šole Zlatka Kaučič, Kombo C pa združuje novo glasbeno moč, ki prihaja zlasti z Goriškega. nenavadnimi zvočnimi slikami, njihova glasbena angažiranost pa kaže, da se na Goriškem kali veliko dobrih mladih jazzistov.

Koncert, posvečen Theloniousu Monku (1917-1982), je začel Kombo C v še razmeroma uokvirjenih žanrih jazzovske zvočne pojavnosti. Njegovo izvajanje se je omejilo na zaokrožene sheme, ki so nujne za razumevanje koncepta jazza in osvajanja osnovnih izvajalskih tehnik. Te omogočajo osvoboditev od ustaljenih glasbenih obrazcev in predstavljajo korak k razumevanju nastajanja jazza ter njegovega elementarnega segmenta, improvizacije. Kombo C je pokazal dobro uigranost, predvsem pa iskreno in doživeto igro. Prehojena glasbena pot, po kateri je šel umetniški vodja Zvočnih izvirov Zlatko Kaučič, se je zrcalila na koncertu. Začel se je s fusion jazzom in zaključil z izvirno, samosvojo glasbeno izraznostjo. nenavadnimi zvočnimi slikami, njihova glasbena angažiranost pa kaže, da se na Goriškem kali veliko dobrih mladih jazzistov.

Kombo B, ki ga sestavljajo dobro uigrani mladi jazzisti, je prestopil žanrske meje in stopil na pot k eksperimentiranju. Kot poseben gost se je zasedbi pridružil saksofonist Boštjan Simon, znan po izvrstnem elektroakustičnem znanju in ustvarjanju. Izvajalske spretnosti članov Komba B so na stopnji, ko lahko razvijajo Kaučičevo glasbeno vizijo, pri tem pa so prepričljivi, sproščeni in izvirni. Razlog, da so se ob 15-letnici delovanja poklonili ustvarjanju Theloniousa Monka, pa ni samo 100. obletnica rojstva tega izjemnega ameriškega glasbenika, ki bi ga praznoval 10. oktobra, ampak preprosto dejstvo, da sledijo njegovim idejam: biti edinstven, drzen, provokativen, ustvarjati novo, drugačno, sveže. Glasbeni performans je spremljala tudi projekcija, ki jo je pripravila Špela Lutman in je dopolnjevala dogajanje na odru. Glavni protagonist projekcije pa je seveda Monk. nenavadnimi zvočnimi slikami, njihova glasbena angažiranost pa kaže, da se na Goriškem kali veliko dobrih mladih jazzistov.

Šola Zlatka Kaučiča je vnovič pokazala, da je glasba učinkovita spodbuda ustvarjalnosti in razvijanja domišljije. Njegovi Kombo zasedbi sta pripravili glasbeni dogodek, na katerem se je mladinska ustvarjalnost prepletala z bogatim glasbenim vrenjem in nenavadnimi zvočnimi slikami, njihova glasbena angažiranost pa kaže, da se na Goriškem kali veliko dobrih mladih jazzistov.

(METKA SULIČ)




RADIOSTUDENT.SI 1. 10. 2017; KOMBO B: ROCK MI MONK

Redki glasbeniki se lahko primerjajo in pohvalijo s produktivnostjo, kakršno spremljamo z bobnarjem, tolkalcem in ne nazadnje pedagogom Zlatkom Kaučičem. Zavidljivi sadovi njegovega ustvarjanja v mnogih zasedbah so redno beleženi z novimi albumi, Rock Mi Monk projekt s kolektivom Kombo B pa je že vsaj četrta plošča, ki jo v sklopu Kaučičevega opusa obravnavamo v terminih letošnjih Tolp bumov. Nov zvočni izliv mlajše generacije Šole Zlatka Kaučiča je ponovno izdalo društvo Zvočni Izviri, posnet pa je bil s strani zvočnemu toku Komba primerno izkušenega tonskega mojstra Marka Turela v Kulturnem domu Nova Gorica marca letos.

Elementi vrline kreativnosti, kakršne z varovanci lastne glasbene šole goji Kaučič, segajo od spodbujanja spontanosti in improvizacije v muziciranju ter poudarjanja čistosti glasbe do individualno prilagojenih tehnik učenja in integracije multidisciplinarnosti. Obe Kaučičevi zasedbi, v katerih dela s svojimi učenci, Kombo A in Kombo B sta seveda izstrelili številne glasbene talente, pa tudi vrsto zvočnih zapisov pretežno avtorske glasbe. Rock Mi Monk je v tem kontekstu izjema, saj obeležuje stoto obletnico rojstva ameriškega jazz pianista, skladatelja in za mnoge začetnika bebopa Theloniousa Monka. Na albumu Kaučič s kolektivom Kombo B odlično rekonstruira šest znanih Monkovih del, med katerimi se seveda znajdejo tudi skladbe, umeščene v reden repertoar jazzovskih standardov. Za zvočno preobrazbo Monkovih kompozicij so poleg Kaučičeve dirigentske taktirke in umetniškega vodstva poskrbeli bobnarji in tolkalci Tomi Novak, Robi Erzetič, Žiga Ipavec in Urban Kušar, Jan Jarni in Peter Kastrin na električnih kitarah, Matjaž Bajc na električnem basu in kontrabasu ter alt saksofonist Jure Boršič. Kot poseben gost pa se tu pojavi še saksofonist Boštjan Simon, na ovitku CD-ja naslovljen kot zvočni kuhar z efekti.

Zasedba Kombo B se Monkovih jazzovskih standardov loti z rockovskim in funkijaškim naskokom ali celo punkovsko odločnostjo. Na ta način v same skladbe posežejo z mladostno in raznoliko energičnostjo. Skladbe so v navezavi na opisane komponente snarky puppyjevsko razigrane, z vso elektrifikacijo inštrumentov in efekti pa tudi zvenijo sodobneje. Živahnost in pohitrenost skladb povzroči relativno krajše verzije del glede na originalne izvedbe, očitna razlika pa je seveda tudi odsotnost Monkovega lahkotnega klavirja in s tem logična izpostavitev drugih inštrumentov, na katerih temelji zasedba Komba B. Prvotno bolj barsko jazzovsko zvočenje aranžmajsko opremijo oziroma priredijo za dobrodošlo bendovsko klubsko izvedbo. In Walked Bud se prelevi v pravo glasbeno veseloigro, ki se nadaljuje še v Bemsha Swing, v kateri osnovno temo nosijo saksofon, električna kitara in sintetizatorji z efekti. Pravzaprav gre za inštrumentalno trojico, ki je ob prevzemanju Monkovih melodij skozi večino prirejenih skladb izmenično ali sočasno postavljena v ospredje, ritem sekcija pa ostaja kot primarni motor zasedbe brez samostojnih solaž.

Klasično rockovska bendova prodornost se kaže tudi v skladbi Green Chimneys, v kateri se iz pravcatih močvirnatih zvočnih fuzij odločno in točno vračajo nazaj k osnovni temi, po tempu in elektronskih elementih pa ta priredba asociira denimo na komad New Age zasedbe The Comet is Coming ali na glasbo zasedbe The Evil Usses. K že omenjenim skladbam bi lahko pridružili še eno bolj legendarnih Monkovih kompozicij Well You Needn’t, ki se je ni branil prirediti niti Miles Davis. Posebej prijetno nas zasedba preseneti še z različico skladbe Round Midnight, ki v originalu vzpostavi romantično baladno vzdušje, Kombo B pa jo prelevi v dubovsko, uri dneva v naslovu primerno psihedelijo. Zaradi dubovske naravnanosti tu posledično močneje izstopi tudi bobnarsko-basovska naveza. Drzne rekonstrukcije projekta Rock Mi Monk se izkažejo kot ene zanimivejših interpretacij Monkovih standardov, ki še dodatno dokazujejo Kaučičevo dovzetnost in odprtost do multižanrskosti, ki sega onkraj njegovih bolj izpostavljanih jazzovskih, etno ali improvizacijskih del. Hkrati te priredbe tudi dokazujejo, da je klasike mogoče kvalitetno premeščati v številne stilsko-žanrske odklone.

Z obravnavo projekta Rock Mi Monk pa se zdaj, proti zaključku, obračamo še k uvodni skladbi Skippy suite, ki v primerjavi z ostalimi, napram originalom krajšimi komadi, štiriminutno Monkovo Skippy razgradi v skoraj 35-minutno seanso. Začetni in končni del te Kombove priredbe zamejujeta naknadno dodana Monkova nagovora k skladbi in polminutni posnetek izvirne izvedbe, ki jo nato Kombo B prevzame z vso eleganco. V tem delu Kaučič svojim varovancem prepusti najbolj svobodno interpretacijo izvirnega dela in prav tako tu do enakovrednega izraza pridejo vsi inštrumenti. Napram ostalim skladbam, v katerih igrata zgolj po dva bobnarska člana Komba, se tu pojavijo vsi našteti tolkalci. Zvočna metamorfoza skladbe Skippy je v tem kontekstu tudi najlepši izraz Kaučičeve metode poučevanja mladih glasbenikov, omenjene že v uvodu oddaje. Kaučič torej ustvarjalce uri v obvladovanju in izkoriščanju celotnega diapazona inštrumentov. V skladbi slišimo tako subtilne, mehke kot tudi hrupne variacije in druge zvočne domislice v stilu denimo italijanskih Inutili. Iz teh se zasedba seveda večkrat vrne k živahni osnovni temi, kot po definiciji predvideva zgradba suite.

Retrospektivnega skupka priredb Theloniousa Monka se tako gotovo ne splača zamuditi še v živo. Projekt Rock Mi Monk lahko v bližnji prihodnosti preverite vsaj na priložnost koncerta ob petnajsti obletnici KUDa Zvočni izviri, ki se bo zgodil 11. oktobra v ljubljanskem Kinu Šiška.

(BRIGITA GRAČNER)